Znaki, ki razkrivajo, da izdelki na tržnici v resnici niso domači

Ljudje radi verjamejo, da na tržnici kupujejo paradižnik, ki ga je babica zjutraj nabrala na vrtu, krompir, izkopan pred dvema dnevoma, ali jajca, pobrana tisti dan v kokošnjaku.

A resnica je pogosto drugačna – "domači" izdelki lahko v resnici prihajajo z veletržnic ali iz rastlinjakov z drugega konca države (ali celo sveta). Če ne veste, na kaj morate biti pozorni, hitro plačate precej več za nekaj, kar je v resnici enako kot v supermarketu – le da brez deklaracije in nadzora, piše Index.hr.

Tukaj je nekaj konkretnih znakov, ki vam lahko pomagajo razlikovati prave domače pridelke od tistih, ki to niso.

Vse je videti preveč popolno

Če je ves paradižnik enake oblike in velikosti, brez ene same pike ali razpoke, je to precej zanesljiv znak, da ni domač, temveč industrijsko vzgojen, najverjetneje v rastlinjaku ali kupljen drugje.

Prava domača roba ima namreč napake: paradižnik je lahko nepravilne oblike, paprika malo zavita, krompir še umazan od zemlje. Če je vse videti kot iz kataloga, bodite skeptični.

Še posebej previdni bodite pri prvih sezonskih pridelkih: če vidite domače jagode aprila ali breskve maja, je nekaj narobe.

Prodajalec ne pozna podrobnosti o blagu

Pravi mali pridelovalci praviloma natančno vedo, od kod imajo pridelek, kdaj so ga nabrali, kaj je dobro obrodilo in kaj ne. Pogosto povedo več, kot ste sploh vprašali. Če jih vprašate, kdaj je bilo nekaj nabrano, za katero sorto gre ali od kod točno je, in dobite nedoločne odgovore – potem najbrž ne vedo, ker to ni njihovo.

Seveda niso vsi, ki ne vedo podrobnosti, goljufi – a poznavanje izdelka je pogosto najboljši pokazatelj, da ga je zares pridelal mali kmet.

Izdelki na vseh stojnicah so identični

Če ima polovica tržnice identičen paradižnik, enake marelice in enako zložene bučke, je velika verjetnost, da je blago prišlo iz istega skladišča. Domači pridelovalci nimajo takih količin, da bi lahko vsak dan ponujali enako robo, v enaki obliki in pakiranju.

Domači pridelki se pogosto razlikujejo iz dneva v dan – en dan je solata, drugi dan je ni. En dan so bučke ogromne, drugič jih ni, ker jih še niso uspeli nabrati. Če ima prodajalec vsak dan enako ponudbo, kjer vse izgleda identično in je vedno sveže, to ni ravno značilno za družinsko kmetijo.